Rerportaža
TRETJA POT
Srbija
Preživeti v Srbiji je mogoče le na dva načina. Tolerirati igro obstoječega režima ali pa se ji priključiti. Oblast ne izbira sredstev, javnost spretno manipulira z vsemi sredstvi, tudi z mediji v (para)državni lasti. Vladajoči na položaje postavljajo zgolj zveste pripadnike, ki ne prevprašujejo vsemogočnosti voditelja in so za njegovo dobro v imenu ljudstva pripravljeni za nekaj postanih sendvičev mesece »študirati« pred skupščino – v posmeh študentskemu gibanju, ki si, jebiga, želi spodobno (pre)živeti v Srbiji.
Kdor pomni Srbijo iz surovih 90. let in je videl film Groundhog Day, ob vsakem obisku dobi dobri stari občutek, da se je vrnil v preteklost – oziroma, da ji nikakor ne more ubežati. To se nam, občasnim obiskovalcem lahko zdi nenavadno, morda koga tudi zabava. Malce manj pomirja ljudi, ki si tujih kinomatografov ne morejo privoščiti doma in zato zapuščajo Srbijo. Txt by Novica Mihajlović & Voranc
Rerportaža
PROSTOVOLJCI
za Nedelo
Čeprav postaja svet, v katerem živimo, vse bolj nepredvidljiv in nevaren, uniforma in orožje, pa tudi domovina, domoljubje in varnost, niso ravno pojmi, ki jim mladi danes namenjajo veliko pozornosti. V eni najlepših vasi na Gorenjskem smo se dva dni družili s tistimi, ki razmišljajo drugače.
Eden od načinov, na katere Slovenska vojska v svoje vrste vabi nove člane, so poletni vojaški tabori za mlade, ki so del širše kampanje Postani vojak. Tokrat je izziv, da dva tedna delajo in živijo kot vojaki, sprejelo 144 mladih, 48 deklet in 96 fantov. Vojaški tabor je namenjen študentom in polnoletnim dijakom, medtem ko so mladoletnim dijakom namenjeni tabori MORS in mladi, ki so jih letos organizirali na Bohinjski Beli in v Novem mestu.
Rerportaža
POPLAVE 2023
Nagrada Watchdog 2023
Poplave avgusta 2023 so bile ene najhujših naravnih nesreč v zgodovini Slovenije. Močno deževje je povzročilo razlivanje rek, zemeljske plazove in obsežno uničenje infrastrukture. Prizadete so bile številne regije, tisoči ljudi so ostali brez domov ali z veliko materialno škodo. Življenje je izgubilo več ljudi, gospodarska škoda pa je bila izjemno visoka. Dogodek je pokazal ranljivost prostora in pomen solidarnosti ter prilagajanja na podnebne spremembe.
Reportaža
UJETNIKI KORONAVIRUSA
Nagrada Watchdog 2021
Ob bližanju virusa mejam Slovenije v začetku marca, so se čez noč zaprle meje oz. so na njih začeli veljati različni ukrepi. Zato so številni ostajali ujeti na slovenskih mejah in tudi znotraj države in se niso mogli vrniti v domovino.
V Sloveniji se je zaradi zaprtja mej znašlo ujetih približno sto državljanov Srbije. Ob popolnem neobratovanju prenočišč, so nekateri med njimi v avtomobilih preživeli tudi teden dni – na avtocestnih postajališčih ali v okolici srbske ambasade v Ljubljani, kjer so urejali njihovo vrnitev v domovino. Šele 24. marca jim je ljubljanska mestna uprava zagotovila prenočišča v športni dvorani Ježica, naslednji dan oa so proti Srbiji odpotovali prvi konvoji.
Reportaža
PIVO. PUJS. GOLICA.
SPET BO VESELICA!
za Sobotno prilogo Dela
V urbanih okoljih gasilske veselice zbujajo podobne odzive kot slovenske telenovele: menda jih nihče ne spremlja, kritizirajo pa jih vsi po vrsti. Skrivne gledalce na laž postavljajo meritve gledanosti, ki žajfnice uvrščajo sumljivo visoko. Podobno podatki o številu, lokacijah in obiskanosti gasilskih veselic kljubujejo naivnemu prepričanju, da so veselice marginalen pojav ter stvar preteklosti in ruralnosti.
Okoli 1300 slovenskih prostovoljnih gasilskih društev je v zadnjih petih letih združenju SAZAS vsako leto prijavilo povprečno 724 veselic. Glavnina se jih odvrti ob koncu tedna, sezona pa traja od začetka maja do zgodnjega septembra. Čez palec lahko ocenimo, da v Sloveniji vsak poletni vikend ponuja vsaj štirideset tovrstnih prireditev. In verjetno še kakšno, ki se je izmuznila radarju avtorskega združenja.
Natančnih podatkov, koliko Slovencev na leto brusi pete ob asfalt pred gasilskimi domovi, ni, a organizatorji trdijo, da je obiskovalcev navadno vsaj tisoč. Kadar najamejo katerega od priljubljenejših ansamblov, se veseljakov hitro zbere tudi pet tisoč ali več. Ob koncu sezone je vsota obiskovalcev veselic skoraj tolikšna, kolikor je prebivalcev Slovenije.
Ker gre nedvomno za množičen družabni pojav z elementi popularne in ruralne kulture, je razumljivo, da dozdevna intelektualna elita (vsaj na deklarativni ravni) nad veselicami viha nos. Nekoliko manj razumljivo pa je, da je bila zadnja obsežnejša znanstvena analiza v družbo tako očitno vpetega fenomena objavljena v reviji Problemi leta 1982. Spisala sta jo Marko Meglič in Ivan Šprajc. Zgodovinski in etnološki uvidi pričujočega besedila se večinoma opirajo na njuno besedilo Vrtne veselice v Ljubljani in okolici.
Reportaža
RAWNSK PUST
Nagrada Watchdog 2018
V odročnih hribovskih vasicah na meji z Italijo se vsako leto teden dni pred pustom izvaja stoletni običaj, imenovan Rawnsk' pust. Predstavlja pogansko poroko, saj so se včasih poročali v pustnem času. V vaseh Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd za nadaljevanje tradicije z veseljem skrbijo mladi fantje, ki se fantovščini lahko pridružijo, ko dopolnijo 18 let, in tam ostanejo, dokler se ne poročijo. Povorka hodi od hiše do hiše, kjer jih sprejmejo in postrežejo domačini, saj če jih ne spustiš v hišo, to menda prinaša nesrečo. »Ta lepi« v zahvalo zaplešejo, spijejo žganje in se odpravijo dalje. Medtem »Ta grdi« zunaj po vasi lovijo otroke. Če jih ujamejo, jih fino namlatijo s pepelnato nogavico, da so ob njihovem odhodu vsi sivi. Vendar jih to ne moti, celo nasprotno, komaj čakajo, da bodo lahko del praznika, ki ga vaščani pričakujejo vse leto.
Reportaža
PASJI SLOG
Nagrada Slovenia Press Photo 2021
Nekega pozno poletnega večera so se v enega od znanih ljubljanskih klubov začeli zgrinjati povabljenci v skrbno izbranih večernih toaletah. Skozi mrak so odmevali zvoki visokih pet in v zraku je bilo moč vonjati malce nenavadno mešanico parfumov. Žvenket trkajočih kozarcev z aperitivi je nakazoval dogodek, ki ga velja vzeti z vso razpoložljivo mero resnosti in dostojanstva, med v zavite vrste stolov razpotegnjena rdeča preproga pa, da petični obiskovalci ne bodo osamljeni v razkazovanju najnovejših modnih smernic. Res so ob uri resnice - v spremljavi veličastne glasbe - na modno pisto začele korakati manekenke in postalo je jasno, kaj se je v zraku pozno poletnega večera primešalo v vonjave parfumov. Manj jasno ostaja ali gre našemljene kosmatince v rokah mladenk razumeti kot modni dodatek ali pa je tistih nekaj štirinožcev, ki so vzgojeno sedeli med publiko, resnično zanimala najnovejša linija povodcev in nagobčnikov.
Stare novice
DNEVI V PISARNI
Posamične fotografije s terena
