2005 NYC6.jpg

STRANPOTI

#printi #potovanja #črnobelo #Leica M6

»Fotografije Voranca Vogla spregovorijo predvsem o nas samih, kot dokument časa, in nas vsakič znova popeljejo na pot ponovnega raziskovanja.
Velik del njegovega opusa zavzema črno-bela fotografija s številnih potovanj, kjer se odmika od reportažne fotografije in zapluje v bolj dokumentarni pristop. S poglobljenim študijem fotografskih kompozicij je razvil izjemno občutljivost za medij, ki pred nami razprostira izvirno avtorsko poetiko, ki se ji posveča počasi, premišljeno in pri tem izraža svoj značilni ton. Voglove  fotografije odpirajo pogled na ulico, ki je večkrat izrazito duhovit in ironičen in jih lahko prebiramo brez podnapisov.
« 


 

Lonely Gondolier
Lonely Gondolier

Benetke, Italija, 2020

Lovers Before Dawn
Lovers Before Dawn

Benetke, Italija, 2020

Into Darkness
Into Darkness

Benetke, Italija, 2020

The Scent of Sienna
The Scent of Sienna

Benetke, Italija, 2020

Flight of Stairs
Flight of Stairs

Benetke, Italija, 2020

Head First
Head First

Koper, Slovenija, 2018

Huis Clos
Huis Clos

Buenos Aires, Argentina, 2014

Walk of Light
Walk of Light

Ljubljana, Slovenija. 2013

Summer Time
Summer Time

Piran, Slovenija, 2012

Koper, Slovenija. 2012
Koper, Slovenija. 2012
Doggy Style
Doggy Style

Ljubljana, Slovenija, 2011

Bride of Stone
Bride of Stone

Tel Aviv, Izrael, 2009

Between Truth and Shadows
Between Truth and Shadows

Ljubljana, Slovenija, 2009

Streets of Jerusalem #2
Streets of Jerusalem #2

Jeruzalem, Izrael, 2009

Streets of Jerusalem #1
Streets of Jerusalem #1

Jeruzalem, Izrael, 2009

Hat History
Hat History

Edfu, Egipt, 2009

Mandatory Left
Mandatory Left

New York City, ZDA, 2005

Empire State Building
Empire State Building

New York City, ZDA, 2005

Statue and a Bird
Statue and a Bird

New York City, ZDA, 2005

Moment of Peace
Moment of Peace

New York City, ZDA, 2005

Hatokinesis
Hatokinesis

New York City, ZDA, 2005

Docking Duck
Docking Duck

New York City, ZDA, 2005

Krishna's Butterball
Krishna's Butterball

Mamallapuram, Indija, 2004

Hall Of Thousand Pillars
Hall Of Thousand Pillars

Mamallapuram, Indija, 2004

Lima, Peru, 2003

Lost City
Lost City

Machu Picchu, Peru, 2003

Up in the Air
Up in the Air

Pariz, Francija, 2003

Solitude over Seine
Solitude over Seine

Pariz, Francija, 2003

Eiffel Fashion
Eiffel Fashion

Pariz, Francija, 2004

Lost Staring Contest
Lost Staring Contest

Pariz, Francija, 2003

 

MED URBANIMI POGLEDI IN TIHIMI POKRAJINAMI VORANCA VOGLA

Urbane pokrajine Rusije. Pridušeni hrup New Yorka. Prostrani pejsaži Peruja. Romantična nostalgija Pariza. Velik del fotografije Voranca Vogla zavzema črno-bela fotografija s številnih potovanj. Njegove tehnično in kompozicijsko dovršene fotografije, nastale onkraj vsakodnevnega fotoreporterskega dela, prikazujejo hipne impresije vsakdanjega življenja, horizonte mest, osamele pričevalce časa. Voranc Vogel je fotograf, ki se s kompozicijo igra in pri tem krši njena pravila, je intuitiven in neposreden ter hkrati spoštljiv do upodobljenega.

V njegovih fotografijah zaznamo sledi reportažne in dokumentarne fotografije preteklega stoletja. V številnih detajlih se opira na fotografe agencije Magnum in fotografe odprtih cest, prostranih krajin ter velikih mest petdesetih in šestdesetih let. S poglobljenim študijem fotografskih zgodb in kompozicij je razvil izjemno občutljivost za medij, ki pred nami razprostre izvirno avtorsko poetiko. Vogel je fotograf urbanih pokrajin. Fotograf ulice. Življenja naključnih posameznikov. V fotografiji s potovanj se odmika od reportažne fotografije in zapluje v bolj dokumentarni pristop, ki se mu posveča počasi, premišljeno in pri tem izraža svoj značilni ton.

 

K mestnim zgodbam najraje pristopa z določeno mero humorja. Njegove fotografije odpirajo pogled na ulico, ki je večkrat izrazito duhovit in ironičen, kar Vogel dosega tudi z izbiro kadriranja, dramatičnimi kontrasti in domiselnimi perspektivami. Mestni pejsaži in tiste bolj oddaljene krajine kažejo na drugačno, morda celo romantično občutljivost in prefinjen občutek za prostor. V sebi skrivajo občutek nostalgije in osamljenosti. Čeprav se nam občasno zazdi, da Vogel sledi trenutnemu in instinktivnemu, je ob širšem vpogledu v njegovo dvajsetletno delo v njem mogoče začutiti raziskovanje, premislek in intuicijo.

 

Ni le popotnik sveta, ampak je izredno dojemljiv za okolje in ljudi, ki ga obdajajo. K prizorom pristopa z empatijo.

Za fotografijami čutimo navzočnost fotografa in tihi dialog, ki ga vzpostavi z upodobljenimi na fotografijah. Fotografa, ki se ljudem in linijam posveča v trenutni samoti, značilni za številne umetnosti.

V njegovih fotografijah zaznamo sledi reportažne in dokumentarne fotografije preteklega stoletja. V številnih detajlih se opira na fotografe agencije Magnum in fotografe odprtih cest, prostranih krajin ter velikih mest petdesetih in šestdesetih let. S poglobljenim študijem fotografskih zgodb in kompozicij je razvil izjemno občutljivost za medij, ki pred nami razprostre izvirno avtorsko poetiko. Vogel je fotograf urbanih pokrajin. Fotograf ulice. Življenja naključnih posameznikov.

 

V fotografiji s potovanj se odmika od reportažne fotografije in zapluje v bolj dokumentarni pristop, ki se mu posveča počasi, premišljeno in pri tem izraža svoj značilni ton. K mestnim zgodbam najraje pristopa z določeno mero humorja. Njegove fotografije odpirajo pogled na ulico, ki je večkrat izrazito duhovit in ironičen, kar Vogel dosega tudi z izbiro kadriranja, dramatičnimi kontrasti in domiselnimi perspektivami. Mestni pejsaži in tiste bolj oddaljene krajine kažejo na drugačno, morda celo romantično občutljivost in prefinjen občutek za prostor. V sebi skrivajo občutek nostalgije in osamljenosti. Čeprav se nam občasno zazdi, da Vogel sledi trenutnemu in instinktivnemu, je ob širšem vpogledu v njegovo dvajsetletno delo v njem mogoče začutiti raziskovanje, premislek in intuicijo.

 

Ni le popotnik sveta, ampak je izredno dojemljiv za okolje in ljudi, ki ga obdajajo. K prizorom pristopa z empatijo. Za fotografijami čutimo navzočnost fotografa in tihi dialog, ki ga vzpostavi z upodobljenimi na fotografijah. Fotografa, ki se ljudem in linijam posveča v trenutni samoti, značilni za številne umetnosti.

Fotografije Voranca Vogla niso zanimive le zaradi svoje žanrskosti, humornosti in upodobljenih, ampak tudi zaradi izjemne kompozicijske privlačnosti in izbire za črno-belo tehniko. Vogel ima občutek za igranje s perspektivo. Predvsem v fotografijah z ulice pravila kompozicije večkrat krši, ustvarja nove poglede in izziva ter zabava gledalca. Z diagonalami in linijami, ki jih prekinja s premišljeno umestitvijo posameznikov na fotografijo, ter naključnimi elementi na fotografijah ustvarja prav poseben ritem in usmerja naš pogled. Na drugi strani nas pričakujejo tiste bolj klasične in harmonične fotografije, ki pred nami odpirajo prostrane pokrajine.

 

Na njih se naš pogled umiri, zajame estetiko upodobljenega in se ji prepusti.  Njegove podobe spregovorijo v črno-beli tehniki. Zanjo se ne odloča, ker bi bila lažje obvladljiva, ampak k njej pristopa z razmislekom. S sivinami poudarja vsebinske elemente fotografije in njeno emotivno plat. Fotografov pogled se je med leti njegovega ustvarjanja vedno bolj nagibal k črno-beli tehniki, ki fotografiji doda brezčasno razsežnost in gradi njeno sporočilnost.

Z odločitvijo za kadriranje, kompozicijo in izbor upodobljenih Voranc Vogel pred nas postavlja fotografije, ki so izraz velikega esteta in humanista. V sebi nosijo fotografovo interpretacijo sveta. Odločitev za prostrane krajine, neimenovane posameznike in pogosto spregledane detajle govori o fotografu, ki zasleduje življenje. Življenje, ki se skozi sosledja protislovij in ironije, trenutkov nežnosti, osamljenosti in smeha vrača samo k sebi. Posameznike, ki vstopajo v njegove fotografije, jim dajejo dušo, a trenutek za tem ponovno izginejo v brezimnost. Obrise zgodovine, mestne vedute in pokrajine, v katere so kot njihov inherentni del vpeti upodobljeni. Njegove fotografije tako lahko prebiramo brez podnapisov, saj spregovorijo predvsem o nas samih, kot dokument časa, in nas vsakič znova popeljejo na pot ponovnega raziskovanja.

 

Kustosinja Nika Perne k razstavi Rebalans (2017)